PAVLE ZAMAR - ZAPPA


Najbrž ni bolj izbranega užitka kot ukvarjati se s skrivnostmi slikarstva in stikati z intelektualnim nasiljem za njegovimi vrlinami in slabostmi. Če si to veselje lahko privoščimo o "pregledni razstavi" Pavleta Zamarja -Zappe, se bomo najbrž najprej ustavili ob zelo posplošeni ugotovitvi: glavna notranja sila, ki v skriti ali očitni obliki žene in usmerja celotno življenjsko delo tega nenavadnega slikarja, je nemir. Zamar svoja slikarska spoznanja, o katerih je najbrž sprva mislil, da imajo nadih večnosti, nenehno razdira ter se zateka k novim in ko nova pritira do viška, jih spet opusti ter se spet požene v svet novih oblik in novih slikarskih dognanj. Ta ustvarjalni nemir je ključ za razumevanje Zamarjevega slikarstva. Znana rečenica, da mora umetnik svet najprej podreti in ga nato zgraditi za novo, je najbolj primerna in dostojna razlaga Zamarjevih umetniških postopkov. Le redke so njegove podobe, v katerih se podreja zunanjemu, nepodrtemu svetu in v katere skuša s pobožno vdanostjo prenesti zunanji svet. (Med te podobe sodijo predvsem portreti, na primer portret Vena Pilona, kjer pa skuša z barvnimi sredstvi ponazoriti psihološko problematiko portretiranca.)

Vse ostale Zamarjeve podobe so v bistvu rekonstrukcije sveta. -Človek s posebno zvedavostjo išče v njegovem slikarskem opusu predvsem piranske in morske motive, saj je umetnik prebivalec obmorskega sveta in ribiških gladin. Slikovito piransko mesto, kjer prenekatero zidovje spominja na abstraktno slikarstvo, kjer se ulice zvijajo od harmonije barv in ritmične ubranosti hiš ali drugih nenavadnih slikarskih presenečenj, kjer se v okna lovi modrina neba in nalašč poudarja sladko razdrapanost sveta, je v Zamarju našlo pesnika, ki zna stisniti njegove vidne podobe v ritmičen koral arhaičnih oblik. Prav tako slikovno obnavlja s pristno življenjsko silo, v kateri je-polno trpkosti, lepoto istrskih vasi in podrtij. Mrtve oblike materije se združujejo v estetsko enovitost večno divjih in tragičnih motivov. Te lupine nase eksistence ali eksistence naših bližnjih so kot prazgodovinski dokument nekdanje in sedanje človekove usode.

Zamar tudi morje doživlja čisto po svoje: ker je z njim sanjsko zvezan (kot bi bil stalni prebivalec morskega dna in bližnji sorodnik njegovih fantastičnih stanovalcev), ureja morski svetv preoblikovani ritem valovanja in v urejene oblike odslikavanja svetlobnih iger, ki jim išče in najde muzikalni smisel Bachove fuge. Zamarjevo abstraktno videnje in ponazarjanje morja je nenavadno izvirno, bodisi v smislu čistega človeškega doživljanja bodisi likovne izvedbe. Pozlate, ki jih je Zamar uvede) v slovensko slikarstvo (pod Solejevim vplivom), so pravi pravcati slikarski praznik, ki nastaja v spajanju živih oljnih barv s pristnim sijajem zlata. Te abstraktne podobe včasih spominjajo na srednjeveško okensko slikarstvo (kadar se v okna upro sončni žarki in pozlatijo posamezne koščke stekla, ostalim pa poudarijo barve), spominjajo na zlate benečanske vezenine ali na dragotine, ki se človeku prikazujejo samo v sanjah. Ob teh podobah nam postane jasno, da so zahteve umetnosti toliko bolj težke, kolikor več svoboščin si umetnik izbojuje v svojem nenehnem stremljenju, da se dokoplje do zlate pene sanj.

In če bi si že lahko vsaj bližjo razlozili Zamarjev slikarski svet in ga poskušali doumeti v vsej njegovi raznolikosti, bi si nazadnje zastavili vprašanje: kam neki sodi njegovo slikarstvo? V čas informela? V čas vsesplošnih eksperimentov? V čas poetičnega nadrealizma? Težko je odgovoriti. Zelo jasno pa je, da sodi Zamar med tiste nenavadne umetnike, ki so zrasli ob stiku dveh kultur (furlanske in slovenske) v nenavadno plodnem in izvirnem ozračju med Sočo, Tržaškim zalivom in Krasom.

Med velikimi slikarskimi imeni, ki jih je ta svet rodil in ki med njimi nekatera štejemo med imena svetovnega slovesa, bo ostalo zapisano tudi ime slikarja Pavla Zamarja - Zappe. S pozlato.

JOŽE JAVORŠEK

  • Curriculum
  • Dr. Mirko Juteršek o Zappi
  • Jože Javoršek o Zappi
  • Andrej Medved o Zappi
  • Razstave
  • Literatura o umetniku
  • Fotografije